Tabor Trst – Škofije

Letošnji poletni tabor naše čete (četa Trst, v katero spadajo izvidniki in vodnice iz Brega in iz mesta) je bil nekoliko drugače zasnovan kot prejšnja leta. Podali smo se namreč na zanimivo izkušnjo s skavti iz Škofij. Taborili smo v okolici Škofje Loke, natančneje v Volči nad Poljano. Kot prvi, in sicer 20. julija, so na taborni prostor prišli vodniki in nekateri voditelji, za vse ostale pa se je tabor pričel 22. julija. Četo iz Škofij smo že nekoliko poznali, saj smo v zadnjih dveh letih imeli že nekatere skupne dejavnosti. Skupni tabor je bil zato za nas pravi izziv.

Odpotovali smo iz Škofij. Avtobus nas je pripeljal do Volče, nato smo z nabrbtniki prepešačili še dobre pol ure, da smo prišli do tabornega prostora. Najprej smo si postavili šotore, nato še kuhinjo in ostale zgradbe. Zelo originalne so bile letos predvsem jedilnice posameznih vodov.

Na taboru smo imeli raznorazne aktivnosti, urjenja in izlete. Bili smo v stalnem stiku z naravo. Tipičen skavtski dan pa je potekal tako: zjutraj smo se zbudili, imeli smo jutanjo telovadbo, sledil je zajtrk, pregled šotorov in glavni zbor. Nato smo imeli dopoldanske aktivnosti in kosilo. Po kosilu je bil končno na vrsti počitek in prosti čas, potem pa smo nadaljevali s popoldanskimi dejavnostmi do večerje. Večerji je sledil še zabavni večer ob tabornem ognju. Večinoma smo si kosilo in večerjo kuhali po vodih, nekaj obrokov je pripravila tudi glavna kuhinja tabora. Ponoči smo stražili po vnaprej določenem vrstnem redu. Med dnevom smo opravljali razna dežurstva, ki nam jih je naložilo vodstvo (kuhinja, čistoča tabora, vodenje telovadbe, priprava tabornega ognja itd…..).

Tudi na letošnjem taboru ni manjkalo temelnjih dejavnosti, kot so izleti, bivakiranje, raid in haik. Še posebej si bomo zapomnili dvodnevnega izleta in bivakiranja na vrhu Blegoša.

Na letošnjem taboru smo spoznali, da imamo v primerjavi s skavti iz Škofij, ki spadajo v sorodno organizacijo, različne navade, a smo se obojestransko sproti prilagajali in se brez težav ujemali. Od teh navad sva se obe skupini marsikaj naučili, se obogatili z novimi izkušnjami in si tudi izmenjali nekaj novosti, ki nam bodo nedvomno koristile). Najpomembnejše pa so vsekakor nove prijateljske vezi, ki so se spletle na tem taboru.

Tabor se je zaključil v nedeljo 31. julija, seveda smo ga zapustili z žalostnimi obrazi, a polni pozitivnih občutkov.

Delavni Lev